TRIGLAVSKA SEVERNA STENA

Ko pridemo po poti Triglavske Bistrice do zatrepa doline Vrata, se nam bo pogled ustavil na Severni Triglavski steni. Dr. Julius Kugy naj bi dejal, da Triglav ni gora, pač pa kraljestvo. Ko se zazremo v Steno, ki je visoka več kot kilometer in široka več kot tri kilometre in jo planinski svet piše z veliko začetnico, nam postane jasno, kaj je imel tržaški raziskovalec v mislih. O tem, kdo je Steno prvič preplezal, se še danes vrstijo polemike. Jo je res prvič premagal okoli leta 1890 trentarski divji lovec in vodnik Ivan Berginc – Štrukelj ali pa je to uspelo že prej domačinom iz Mojstrane?
Vsekakor je Stena ves čas burila duhove in pisala zgodbe. Nemška, slovenska smer in druge pa opozarjajo, da se je tudi tukaj ob prelomu iz 19. v 20. stoletje bil boj za slovensko narodno identiteto. V Steni se je smrtno ponesrečil tudi dr. Klement Jug, neustrašni skalaš, čigar grob najdete na dovškem pokopališču. Podobno kot njegov sodobnik Tomaž Humar je tudi Jug verjel, da nemogočih poti ni. O težavnosti stene govori podatek, da so prvi zimski vzpon čez njo dosegli šele leta 1968, ko so v februarskih dneh v več kot teden dni dolgem trpljenju in boju z zimskimi razmerami svojo voljo in moč dokazali Aleš Kunaver, Stane Belak – Šrauf in Tone Sazonov – Tonač. Še danes Stena predstavlja izziv za domače in tuje alpiniste, posebno zgodbo pa sta spisala Jože Čop in Pavla Jesih, ko sta v letu 1945 preplezala nedotaknjeni srednji raz, od takrat naprej imenovani Čopov steber. Takoj po padcu nacizma sta spet dokazala, da je Triglav slovenska gora in slovenski narodni simbol. Več o tem vzponu je že leta 1945 v Planinskem vestniku zapisal Evgen Lovšin, ob 70. obletnici vzpona pa objavila na internetnih straneh PZS svetovna popotnica in raziskovalka nekoristnega sveta, Manca Ogrin. Če želite, si več o tem preberite na spodnji povezavi: https://www.pzs.si/novice.php?pid=10263.