ČAROVNICE

ČAROVNICE

Mračnjaški srednji vek je v Evropo prinesel tudi sežiganje čarovnic. Predvidevajo, da je bilo na ta način usmrčenih skoraj 100.000 ljudi, večinoma žensk. Pri tem je prednjačilo Nemško cesarstvo s 25.000 žrtvami. Tudi dekletom in ženskam pri nas ni bilo prizanešeno. Tako so na Slovenskem v približno 350-ih letih obsodili čarovništva in zažgali med 500 in 1000 deklet in žena. Prvi čarovniški proces sega v obdobje Celjskih grofov, ko je bila nesrečna Veronika Deseniška, ljubica celjskega Friderika II., obtožena čarovništva. Bila je oproščena obtožb, zato so jo utopili. Rešitve za obtoženko na čarovniških procesih navadno ni bilo. Če je plavala, jo ščiti hudič in naj bo zažgana, če se utopi, je bila nedolžna.

Slivnica nad Cerkniškim jezerom je veljala za pravo čarovniško goro. Iz njenih kraških sifonov je ob lepem vremenu hlapela voda, ki se je nabirala vanje ob deževnih dneh. Tako so nad goro vedno meglice, ki so jih ljudje v praznoverju povezovali s čarovništvom. Nad goro naj bi letale prave čarovnice. V Coprniško jamo na Slivnici so še pred manj kot 250-imi leti ljudje v svojem praznoverju metali darove, da bi se ubranili zlobe, duhovniki pa so jamo hodili celo blagoslavljat.
V Ribnici danes najdemo muzej, ki govori o teh težkih časih, ki jih je dokončno ustavila šele Marija Terezija.
Marina Češarek je bila štiridesetletna Ribničanka, mati šestih otrok, v tretjem mesecu nosečnosti s sedmim otrokom. Prvega aprila 1701 so jo obtožili čarovništva. Posadili so jo na mučilni čarovniški stol in jo v treh urah “prepričali”, da je priznala, da je zlobna čarovnica. 11. maja istega leta so jo usmrtili s cesarskim mečem in jo vrgli na grmado. Zapisnik norega sodnega procesa hrani Arhiv Republike Slovenije. Zapisano je tudi, da kar 92 % obtoženih žensk ni zdržalo mučenja in so priznale čarovništvo, da bi se tortura kar najhitreje zaključila, pa čeprav s smrtjo.

Poskrbimo, da se “lov na čarovnice” v kakršnikoli obliki ne ponovi nikoli več!

Več o čarovniških procesih na Slovenskem si lahko preberete tule: https://dk.um.si/Dokument.php?id=106194

M. P.

Ta stran uporablja piškotke. več informacij

Če jih ne dovolite, stran morda ne bo delovala pravilno. Ali jih želite omogočiti?

zapri