ŠTANJEL

ŠTANJEL

Prelepo kraško naselje na griču, ki je dobilo ime po svetem Danijelu, je zagotovo vredno obiskati. Tu so gospodarili Rimljani, Benečani in Habsburžani. Zaradi turških vpadov je bilo mesto v 15. stoletju obzidano. Velik pečat so mestu zagotovo pustili koroški grofje družine Kobenzl, med katerimi so bili tudi veliki državniki. Janez Kobenzl (Johann “Hans” Cobenzl) je bil zaradi odličnega znanja slovenščine celo poslan s strani Habsburžanov na pogajanja k ruskemu carju Ivanu Groznemu in bil pozneje tudi kranjski deželni glavar. Mestece je svoj vrhunec doseglo v 16. in 17. stoletju, po odhodu grofov pa je doživelo svoj zaton. Med obema vojnama je s svojimi deli in arhitekturnimi zamislimi mestu vlil novo upanje arhitekt svetovnega formata, takratni župan, Max Fabiani. Rojen je bil v bližnjem Kobdilju, študiral in nekaj časa tudi ustvarjal pa je v cesarski prestolnici na Dunaju. Poleg tržaškega Narodnega doma je med njegovimi deli zagotovo najbolj poznana palača Urania na Dunaju. V Štanjelu je Fabiani uredil za svojega tržaškega nečaka danes znamenite Ferrarijeve vrtove. Max Fabiani je dočakal visoko starost. Po letu 1962, ko je umrl, pa so v nekaterih italijanskih medijih objavili zgodbo, kako naj bi med drugo svetovno vojno rešil Štanjel pred nacisti. Bojda se je Fabjani skliceval na poznanstvo z Adolfom Hitlerjem. Kratko obdobje naj bi bil nemški voditelj pred prvo svetovno vojno celo Fabianijev neuspešen učenec v slikarski šoli. Ko so nacisti želeli Štanjel uničiti, jim je Fabiani zagrozil, da bo vse poročal Hitlerju. Takrat naj bi poveljujoči nemški častnik res poklical v Berlin in odgovor je bil sledeč: “Pustite starega pusteža in njegovo vas pri miru.” Ali gre le za bujno domišljijo ali je zgodba resnična, nikoli ne bomo izvedeli, Štanjel pa bil med vojno kasneje žal prav tako požgan. V letu 1964 je mestece postalo zavarovano kot slovenski kulturni spomenik. Ozke ulice, kamnite kraške hiše s kamnitimi žlebovi in vodnjakom, grad, obzidje, obrambni stolpi, cerkev sv. Danijela in čudovita Fabianijeva pot do Kobdilja so zagotovo slovenska kulturna dediščina, na katero smo lahko ponosni.

M. P.

Več o Štanjelu in Krasu najdete tule: https://www.stanjel.eu/stanjel/za_obiskovalce/.

Ta stran uporablja piškotke. več informacij

Če jih ne dovolite, stran morda ne bo delovala pravilno. Ali jih želite omogočiti?

zapri