SiKult prijateljuje s Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu
Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ima sedež na Erjavčevi 15 v Ljubljani. Ministrica brez resorja, dr. Helena Jaklitsch, je pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Aktualne informacije o dogodkih med Slovenci v zamejstvu in po svetu redno objavljajo na svoji spletni strani https://slovenci.si/. Vabimo vas, da jo večkrat obiščete.
SiKult ter Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu
Ena izmed prioritet zavoda SiKult je navezati stike s Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu, saj nas zanima, kako živijo naši rojaki, kaj počnejo, se morda srečujejo v društvih, zavodih, kako ohranjajo slovenski jezik, kulturno dediščino ipd. Zavedamo se, da je po svetu ustanovljenih kar precej različnih društev, katerih namen je ohranjanje slovenske tradicije, a mnogo društev zaradi različnih razlogov ne deluje več. A k sreči je precej tudi takšnih, ki so zelo dejavni in znotraj katerih je življenje Slovencev še kako živahno. Pa naj omenimo nekaj izmed njih.
Slovenci v Avstraliji
Iz Avstralije se je oglasil peter David, ki skupaj z ostalimi frančiškani že 70 let ohranja slovenske krščanske in narodne vrednote v Avstraliji. Po zadnjih ocenah naj bi tam živelo od 20 do 25 tisoč oseb slovenskega porekla. Mnoge izmed njih povezuje spletna stran Glas Slovenije – Stičišče avstralskih Slovencev. Tu bosta našli tudi revijo Misli v digitalni obliki, ki jo dvomesečno izdajajo slovenski frančiškani oz. misijoni v Avstraliji.
Sticisce avstralskih Slovencev – Slovenian network in Australia (glasslovenije.com.au)
Slovenci v Italiji
V Italiji deluje Slovenski raziskovalni inštitut (kratko SLORI), katerega direktor je dr. Devan Jagodic, ki nama je poslal elektronsko sporočilo z opisom inštituta in spletnimi povezavami. Kot lahko preberemo na njihovi glavni spletni strani (http://www.slori.org/), inštitut razvija in izvaja raziskovalno dejavnost, spodbuja znanstveno in strokovno razpravo, ponuja strokovno pomoč, svetovanje in storitve, ki jih namenja različnim ciljnim skupinam. Pred kratkim pa so na inštitutu naredili zanimivo animacijo o Slovencih v Italiji in drugih manjšinah v Furlaniji – Julijski krajini (od naselitve, zgodovine, družbene in kulturne dejavnosti …). Vabimo vas k ogledu:
Slovenci na Hrvaškem
Iz hrvaškega mesta Osijek pa sta nama informacije o delovanju njihovega društva – Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz – posredovala (z začetkom tega leta bivša) predsednica društva, ga. Sabina Koželj Horvat, in tajnik društva, g. Zvonko Horvat. Omenjeno društvo je nastalo šele leta 2006, a s svojim delovanjem ne zaostaja za ostalimi društvi. Tako so se v letošnjem letu z romanom Deseta dežela poklonili Josipu Jurčiču (objavljen pri Celjski Mohorjevi družbi). Prispevek je pripravila tudi RTV Slovenija, ki je v oddaji Rojaki, oddaja o zamejcih izidu knjige med drugimi namenila tudi naslednje besede:
»Deseta dežela je nastajala v Osijeku, ki je 400 km daleč od domačega kraja avtorice (Sabina Koželj Horvat), kot je tudi Deseti brat nastajal na Dunaju, prav tako 400 km od Jurčičevega rojstnega kraja.«
Prispevek o knjigi najdete tukaj: https://4d.rtvslo.si/arhiv/rojaki/174785320 (Prispevek o Osijeku se začne pri 4-ih minutah in 18 sekundah.) Knjigo so v občini Celje podarili ob zaključku bralne značke kar 104 zlatim bralcem.
Večnaslovniški roman (za mladino in za odrasle) Deseta dežela predstavljajo v kratkih kulturnih prebliskih z naslovom Utrinki Jurčičevega leta. Za zdaj Utrinke delijo z rojaki na Facebooku in preko spletne literarne revije Ventilator besed. Vabimo vas, da si njihove zanimive vsebine ogledate na spodnjih povezavah:
Slovenci v Srbiji
Naj vam najprej predstavimo Društvo Slovencev Planika Zrenjanin, katerega predsednica je ga. Milena Spremo. V društvu so zelo dejavni in vse aktivnosti, druženja in obeleženja objavijo v t. i. letnem poročevalcu. Zadnjega, iz leta 2020, najdete na tej spletni povezavi: https://www.yumpu.com/xx/document/read/65473512/letni-porocevalec-202
Poleg pouka slovenščine, izvedbe prve poletne šole slovenskega jezika za osnovnošolce na Platku in srednješolce v Trogirju, članom in ostalim zainteresiranim v branje ponujajo mesečni bilten. Več zanimivega o delovanju društva pa najdete na tej povezavi: https://www.slovenci.hr/?page_id=522
Društvo pa ima tudi svojo facebook stran:
https://www.facebook.com/DrustvoSlovenacaPlanika
Iz Srbije pa se nama je oglasil tudi g. Josip Veber, predsednik Društva Slovencev južnega Banata v Pančevu »Logarska dolina«. Tudi v tem društvu so zelo dejavni. Pred kratkim so skupaj z Inštitutom »Tamiš« organizirali zanimivo delavnico za otroke in odrasle o novih spoznanjih in izkušnjah s področja zaščite živil in okolja. Delavnica je prisotnim nudila nova spoznanja in izkušnje s teh področij, pomembnih za zdrav način življenja.
Sodelovanje Instituta “Tamiš” in Združenja “Logarska dolina” se bo nadaljevalo konec avgusta, ko je načrtovana nova delavnica, namenjena najmlajšim. Tema delavnice bo proizvodnja karamel, priljubljenih otroških sladkarij.
Slovenci v Urugvaju
SiKult se je povezal tudi s Slovenci iz Južne Amerike, točneje iz države Urugvaj. Predsednik Prvega slovenskega prekmurskega društva je g. Aleksander Temlin. Društvo danes šteje okrog 150 članov, ustanovljen pa je bil 1. oktobra 1935. V društvu so se sprva družili predvsem Prekmurci, po razpadu Jugoslavije pa so se jim pridružili še ostali Slovenci. Od tod ime kluba “Prvo Prekmursko-slovensko društvo”.
Tako kot v večini društev je tudi tu delovanje članov v precejšnji meri odvisno od covidnih razmer v državi. Kljub vsemu pa jim je le uspelo obeležiti 85. obletnico delovanja društva. Proslava je potekala v skladu z omejitvenimi ukrepi, za njo pa je sledila pogostitev s poudarkom na tradicionalni slovenski kulinariki. Trenutno ponujajo pouk slovenščine, ki ga deloma izvajajo v prostorih društva (v klubu), deloma pa preko videokonference. Sicer pa v sklopu društva deluje tudi pevski zbor. V času pandemije so čas neaktivnosti društva namenili za skoraj popolno prenovo kluba (odprava zidnih razpok, pleskanje notranjih in zunanjih površin, pregled električne napeljave, prenova parketa v veliki dvorani, brušenje tal v mali dvorani …).
0 Comments